Gradnja ozemljitve

Naloga elektrostatiène ozemljitve je zmanj¹ati tveganje eksplozije gorljivih snovi na koncu elektrostatiène iskre. Najpogosteje se vrne na podroèju prevoza in predelave vnetljivih plinov, pra¹kov in tekoèin.

Elektrostatièna ozemljitev je lahko drugaène oblike. Najenostavnej¹i in najmanj zapleteni modeli upo¹tevajo ozemljitveno sponko in kabel. Bolj razviti in tehnolo¹ko naprednej¹i so opremljeni s sistemom za nadzor ozemljitve, zaradi èesar je mo¾no izdati ali transportirati proizvod, ko je tla ostala jasno povezana.

Elektrostatiène podlage se obièajno dajejo med nakladanjem ali razkladanjem ¾elezni¹kih in cestnih cistern, cistern, sodov, tako imenovanih velike vreèe ali elementi procesnih naprav.

Pri polnjenju ali praznjenju rezervoarjev z novimi vsebinami (npr. Rezervoarji s pra¹kom, zrnci, tekoèine lahko nastanejo nevarni elektrostatièni naboji. Vir njihovega nastanka je, da ¾ivijo me¹anje, èrpanje ali ¹kropljenje vnetljivih snovi. Elektrièni naboji se ustvarijo z dotikom ali razloèevanjem posameznih delcev. Kolièina elektriènega naboja bo odvisna od elektrostatiènih lastnosti povr¹in, ki pridejo v stik med seboj. Na koncu naravnega in hitrega stika s tlemi ali neobremenjenim predmetom se lahko ustvari kratek trenutni impulz, ki bo pomemben za iskro.Nezadostna skrb nad razelektritvijo iskre lahko vname me¹anico plina in zraka, kar dokazuje eksplozija ali velika eksplozija. Elektrostatièno ozemljitev odpravlja nevarnost eksplozije zaradi nadzorovanega izpusta elektrostatiènih nabojev.